Zgodba naših sirov se začenja na kmetiji – pri mleku, nadaljuje v sirarni, kjer v kotlih nastajajo hlebci najrazličnejših vrst in oblik, pri tistih najboljših pa se prava »čarovnija« pravzaprav začne v zorilnih kleteh.
Zorilec sirov je poklic, ki pri nas sicer ni poznan, v tujini pa so to cenjeni strokovnjaki, ki skrbijo, da med zorenjem vse teče tako kot je treba. Njihovo delo je izredno pomembno, saj se v primeru, da stvari v kleteh ne potekajo po načrtu, pravzaprav lahko izniči vse delo in trud, ki je bilo do takrat vloženo v vsak hlebec sira.
In zakaj pravzaprav gre? Med zorenjem sirov se v hlebcih dogajajo številni mikrobiološki procesi, ki jih je treba poznati, zato da jih lahko spremljamo in usmerjamo na način, da le ti na koncu ustvarijo sir takšne teksture, arom in okusov, kot ga želimo. Kot pri vsakem delu, tudi tukaj teorija in praksa včasih korakata z roko v roki, medtem ko se v drugi situaciji izkaže, da izkušnje iz prakse ovržejo teoretične razlage. In priznati moramo, da je včasih obvladovati vse dogajanje v zorilnicah tudi za nas – kljub večletnim izkušnjam, ki jih imamo v hiši – poseben izziv.
In kako delo zorilca sploh izgleda? Dejstvo je, da gre v prvi vrsti za fizično delo, saj se zorilec največ časa osredotoča na nego in skrb za sire, kar pomeni, da vsak dan preloži, očisti, skrtači in obrne kar precejšnje število hlebcev. Ob tem pa je pomembno, da to delo opravlja z veliko mero natančnosti, skrbnosti in pozornosti, saj obenem spremlja kaj se s siri dogaja in ocenjuje kakšen je potek zorenja. Seveda ne smemo pozabiti, da gre za rokovanje z živili, kjer je ključno, da se vzdržuje tudi visok nivo čistoče, tako v kleteh, kot tudi spremljevalnih prostorih, pa pri vsej opremi, strojih (ki so nam v pomoč) in deskah, ki se uporabljajo za skladiščenje sirov.
Vsekakor gre za precej posebno delo, pri katerem običajno več časa preživiš v družbi tihožitja (sirov) kot ljudi. Pri katerem se navadiš, da se ure vrtijo precej hitreje, saj je nega sirov delo, ki pravzaprav ni nikoli dokončano. Ti pa daje to delo možnost, da se mu posvetiš. Zorilnice so vedno nekoliko odmaknjene od vsega vrveža in ustvarjajo vzdušje umirjenosti, kjer se zares lahko posvetiš temu kar delaš – in ko začneš enkrat spoznavati svet zorenja in vsega kar se dogaja, ugotoviš da odpira zares široka področje znanj in veščin.
Kot zanimivost še tole: V tujini (točneje v Veliki Britaniji) na primer deluje posebna Sirarska akademija (Academy Of Cheese), v sklopu katere potekajo specializirana izobraževanja prav za zorilce sirov (s tujko jih imenujemo »cheese affineur«), vsako leto pa pripravljajo tudi izbor najboljšega, ki ga razglasijo za »Affineur of the Year« – Nekakšen naziv za najboljšega mojstra zorenja sirov. Kar kul, a ne? 😉
Kaj praviš? Je biti zorilec sirov zanimivo ali »težaško« delo? Mi pravimo, da gre za kombinacijo obojega 😉
V naši družini vemo kako lep občutek je, ko nekaj delaš z veseljem in te dobro opravljeno delo osrečuje, zato vedno stremimo k temu, da za vsako delovno mesto poiščemo nekoga, ki ga to zanima in mu predstavlja izziv, ki se ga z veseljem loti. Če te je ob branju pritegnil svet sirov in zorjenja in je to nekaj, kar bi te utegnilo zanimati, se nam oglasi – trenutno smo ravno v iskanju novega para pridnih rok, ki bo skrbela za naše sirčke 😊
Več informacij lahko najdeš tudi tukaj -> Pridruži se naši ekipi